Rodil se je leta 1880 v Tunjicah v družini tesarja in krovca Janeza Vrhovnika ter Marijane, roj. Koželj. Bil je četrti izmed devetih otrok iz očetovega drugega zakona. Po osnovni šoli v Tunjicah in Kamniku se je vpisal na gimnazijo v Ljubljani in tu opravil dva razreda. Nato se je prepisal na novoustanovljeno gimnazijo Kranj, kjer je leta 1901 maturiral. Po odsluženem vojaškem roku je študiral gradbeništvo na Fakulteti za gradbeništvo in arhitekturo na Dunaju. Specializiral se je za železobeton. Po zaključku študija se je zaposlil v tehničnem biroju na Dunaju.
Med prvo svetovno vojno je deloval kot izvedenec za fortifikacijo pri topništvu v Pulju. Kasneje je bil projektant in gradbeni vodja v večjih gradbenih podjetjih oz. gradbeno-stavbnih družbah. Med drugim je bil zaposlen v podjetjih Stavbne družbe in Gradbenem podjetju Ljubljana. Projektiral oz. zgradil je preko 80 različnih zgradb po Sloveniji. Med njimi velja omeniti nadgradnjo tovarne Peko v Tržiču (1923-1925) ter gradnjo stavbe Astronomsko-geofizikalnega observatorija na hribu Golovec v Ljubljani (končan 1959).
Leta 1909 se je poročil z Elizabeto Krešević iz Trsta, s katero je imel štiri otroke - Mitja, Milana, Mirka in hči Majdo. Mirko je padel kot partizan konec aprila 1945. Partizanka je bila tudi njegova hči Majda Vrhovnik - Lojzka, ki so jo 4. aprila 1945 v Celovcu ustrelili Nemci. Kasneje je bila razglašena za narodno herojinjo, po njej se imenuje Osnovna šola Majde Vrhovnik v Ljubljani. Vrsto let si je prizadeval, da bi odkrili njen grob v okolici Celovca, vendar mu ni uspelo. Umrl je leta 1970 v Ljubljani v starosti 90 let.
Čeprav je večino časa živel v Ljubljani, se je pogosto vračal v domače kraje. S strokovnim dopisom je leta 1906 razrešil večletni spor med Meščansko korporacijo Kamnik in Slovenskim planinskim društvom glede koče na Kamniškem sedlu ter s tem ključno prispeval k njenem odprtju 12. avgusta 1906. Kočo je sicer gradil njegov oče. Velik je tudi njegov prispevek pri odpravljanju škode, nastale ob velikonočnem požaru v cerkvi sv. Ane v Tunjicah, ko je pogorelo ostrešje cerkve in zvonikov. Za sanacijo je brezplačno izdelal vse potrebne načrte ter vodil obnovitvena dela. Material za obnovo so priskrbeli Tunjičani sami, prav tako so sami izvedli sanacijo.
Velik del svojega življenja se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo. Že kot gimnazijec je izdelal lasten planetarij. Leta 1918 je na gradu Zaprice zgradil manjšo zvezdarno slovenskemu opazovalcu Sonca Ivanu Tomcu. Izdelal je natančno zvezdno karto, ki pa je niso natisnili. O astronomiji je tudi predaval in napisal več poljudnih astronomskih člankov. Bil je dejaven član Astronomske sekcije Prirodoslovnega društva Slovenije (kasneje se je preimenovala v Astronomsko društvo Javornik). Svoje izkušnje in znanje s področja astronomije je uporabil tudi pri gradnji observatorija na Golovcu v Ljubljani. Napisal naj bi več pravljic in povesti, ki pa so ostale v rokopisu.
Vnos: MS