Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>
Viri in literatura

Cesar, Emil: Jerica Podbojeva in Prešeren. V: Kamniški zbornik, 1955, str. 152-153 (na dlib.si).

Mićević, Kolja: Prešeren malo drugače, Ljubljana, 2004.

Naglič, Miha: Prešernove ženske (na gorensjkiglas.si)

Slovenska biografija

Življenjepis (na preseren.net)

Poglejte še
Andrejka, Rudolf: Najstarejše ljubljanske industrije. V: Kronika slovenskih mest, leto 1 (1934), str. 58-290.
Natisni

Jerica (Gertrude) Moline (Molline), roj. Podboj



* 15. 3. 1824
9. 1. 1851, Gorica





Jerica Podboj se je rodila leta 1824 kot peti otrok Jakoba in Metke Podboj. Njena mati Metka je bila lastnica gostilne Pekel (V peklu) na Kongresnem trgu v Ljubljani v katero je redno zahajal tudi France Prešeren. Čeprav je imel Prešeren razmerje z Ano Jelovšek, s katero je v tem času že imel otroke, se je okrog leta 1840 zaljubil v mlado, 16-letno Jerico in morda celo razmišljal, da bi se z njo poročil.

O tem, ali mu je ljubezen vračala, se podatki razlikujejo. Pogosto se navaja, da mu ni kazala nikakršne naklonjenosti, njuna "romanca" pa je bila le nova nesrečna epizoda v Prešernovem življenju. Da pa temu le ni bilo tako kažejo nekateri viri (mdr. Slovenska biografija) in družinsko izročilo njenih prijateljev (Kamniški zbornik). Verjetno je Prešernu vsaj na začetku kazala naklonjenost, potem pa se je zaradi njegovega razmerja z Ano Jelovšek in gmotnega stanja od njega odmaknila. Leta 1843 se je na mamino prigovarjanje poročila s premožnim angleškim industrialcem Davidom Molinejem, solastnikom ljubljanske predilnice. O tej "izdaji" naj bi Prešeren napisal pesmi Zgubljena vera in Ženska zvestoba. Verjetno ji je posvetil še nekatere druge pesmi (Ukazi, Pod oknom, Prošnja).

V zakonu z Molinejem sta se ji rodili dve hčeri - Izabela in Gertruda. Izročilo pravi, da je po poroki še vedno na tiho ljubila Prešerna, zaradi česar zakon ni bil srečen. Kmalu je zbolela na pljučih. Zadnja tri poletja v življenju je hodila na zdravljenje v Kamnik. Živela je v hiši na Šutni, ki jo je zgradil William Moline (možev stric). Sama si je uredila sobo in jo dala delno prezidati. Leta 1848 je, že bolna, obiskala umirajočega Prešerna ter izrazila željo, da bi bila rada pokopana v Kamniku - bliže Prešernu, čeprav sta z možem živela v Gorici. Umrla je 9. januarja 1851 v Gorici, stara še ne 27 let. Tri dni kasneje je bila prepeljana v Kamnik, kjer je bila v hiši na Šutni položena na pare. Pokopana je bila 15. januarja 1851 na kamniških Žalah. Postavili so ji nagrobno ploščo, pritrjeno na zid, ki je bil kasneje ob razširitvi pokopališča podrt. V Kamniku so se ohranili njena luč, leščerba in knjiga (molitvenik)

Vnos: MS


Nazaj Naprej