Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Franc Jožef Hanibal grof Hohenwart.  Portret iz leta 1835 je naslikal Matevž Langus. (Vir: Wikipedija)

Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije, knj. 4, Ljubljana, 1990.

Hohenwarth, Margaretha: Graf Franz Joseph Hannibal. Eine biographische Skizze von der Frau Margaretha Gräfin v. Hohenwart, gebornte« Freiin v. Erberg, Mittheilungen des historischen Vereins für Krain (1851), letnik 6, številka 1.

Slovenska biografija

Wester, Josip: Grintovcem v slovo, Planinsko berilo, Ljubljana, 1969, str. 153-162. (Prvič objavljeno v Planinskem vestniku [1953, št. 7. str. 55].

Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom : ob devetdesetletnici Gorske reševalne službe Slovenije in osemdesetletnici Postaje Gorske reševalne službe Kamnik, Ljubljana, 2002.

 

Natisni

Franc Jožef Hanibal Hohenwart (Hochenwart)

naravoslovec, planinec, plemič.

* 24. 5. 1771, Ljubljana
2. 8. 1844, Ljubljana





Franc Jožef Hanibal grof Hohenwart ( Franz Josef Hannibal Graf von Hohenwart) se je rodil v stari kranjski plemiški rodbini. Naravoslovje in rudarstvo je študiral na Dunaju. V času študija na Dunaju se je seznanil z naravoslovcem Karlom Franzem Antonom von Schreibersom (1775-1852) [de], ob katerem se je navdušil za naravoslovje in montanistiko. V času Ilirskih provinc ga je guverner maršal Auguste Marmont (1774-1852) obsodil na smrt.  Do upokojitve leta 1820, je opravljal upravne službe.  Po upokojitvi se je povsem posvetil prosveti in naravoslovju. Leta 1821 je bil med soustanovitelji Kranjskega deželnega muzeja, v katerem je v 30. letih 19. stoletja deloval kot predsednik muzejskega kuratorija  in dejansko sam vodil vse poslovanje ustanove. Muzeju je med drugim podaril zelo bogato in lepo urejeno zbirko konhilij ter vrsto srednjeveških listin. Zahajal je v krog barona Žige Zoisa (1747-1819), na čigar pobudo je začel obiskovati domače vrhove. 

Leta 1793 je opravil prvi znani turistični obisk Kamniško-Savinjskih Alp iz doline Kamniške Bistrice. Osvojil je Planjavo. Vodil ga je lovec Spruk z Gozda, potomec Lenarta Spruka, ki je leta 1564. stoletju vodil v v Kamniški Bistrici nadvojvodo Karla II. Habsburškega. Leta 1794 se je povzpel tudi na MangartLeta 1838 je v Izvlečku iz mojih dnevnikov o pohodih v kranjska visoka gorovja (Auszug aus meinen Alpenreisen-Tagebüchern über die krain. Hochgebirge) opisal svoja potovanja po domačih gorah, med drugim tudi v kamniških.

AK


Nazaj Naprej