Sestra Felicita se je rodila kot Terezija Kalinšek 5. septembra 1865 v Podgorju pri Kamniku. Oče Tomaž je kmalu umrl in mati Uršula je sama skrbela za šest otrok. Družina je bila zelo pobožna, kar je verjetno vplivalo na to, da so se kar tri hčerke odločile vstopiti v samostan, v Kongregacijo šolskih sester. V noviciat (en) pri šolskih sestrah v Mariboru je vstopila pri sedemindvajsetih letih. Leto kasneje (1893) je opravila prve, leta 1896 pa še večne zaobljube. Po končanem drugem letniku učiteljišča je prevzela vodstvo samostanske kuhinje. Leta 1898 so v Ljubljani ustanovili Kmetijsko gostinsko šolo, kamor je bila sestra Felicita poslana kot učiteljica kuhanja. V Marijanišču  je opravljala svoje delo 40 let, vse do svoje smrti 21. septembra 1937.

Kmalu po prihodu v Ljubljano je bil njen ugled že tolikšen, da so ji zaupali pripravo ponovne izdaje Slovenske kuharice avtorice Magdalene Pleiweis. Knjiga Pleiweisove (s polnim naslovom Slovenska kuharica: ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila), ki je kot prva izvirna slovenska kuharska knjiga izšla leta 1868 v Ljubljani, je bila izjemno priljubljena: od prvega izida do leta 1902 je doživela kar pet ponatisov. 

Felicita Kalinšek je priročnik dopolnila in predelala, tako da je bilo v šesti izdaji (1912) poleg imena prvotne avtorice že zapisano tudi njeno ime. Uvodnim stranem je dodala prave enciklopedične elemente, npr. razlago kuharskih izrazov, dodala nekaj poglavij, recepte pa razdelila v 31 oddelkov. Število receptov se je povečalo na 2203. Iz kuharice so izginile stare mere in izrazi, pojavila so se nova živila. V osmi izdaji (1935) je dodala in razširila še nekaj poglavij, število receptov pa je poskočilo še za dobrih petsto. Kot v prvih izdajah so bile tudi tu jedi razdeljene na nepostne in postne. Knjiga je v taki obliki poslednjič izšla leta 1946. S svojevrstnim slogom pisanja, nagovarjanjem in z dodatkom humorja je priročnik tako spremenila, da je postal v celoti njeno delo. Knjiga je izšla v štirih izdajah (od 6. do 9. izdaje), pri osmi iz leta 1935 pa prvič pod imenom Felicite Kalinšek. Kasnejše izdaje je v socialističnem duhu posodobila sestra Izabela Regina Gosak. V njeni priredbi je kuharica izšla osemkrat. Za osemnajsto izdajo, ki je izšla leta 1980, pa je poskrbela sestra Vandelina Marija Ilc. Ta je popolnoma posodobila in preuredila Felicitino kuharico. 

Sestra Felicita naj bi bila po naravi hudomušna, kar se izkazuje v njenem izražanju v knjigah. Učenke so jo imele rade, viri pravijo, da je z njimi ostajala v stiku tudi po končanem šolanju. Ob poučevanju se je ves čas še dodatno strokovno izpopolnjevala, ustvarjala nove recepte ter še neuveljavljene načine shranjevanja in konzerviranja živil.

Vnos: BP