Enciklopedija Slovenije, zv.2, Ljubljana, 1988.

Lira: 1882–1982: razstava, Kulturni center Kamnik, razstavišče Veronika, 1982, Kamnik 1982.

Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon, A–L, Ljubljana, 2008.

Tina Romšak: Albert Čebulj (1918–1995), v Kamniški zbornik (1996), letnik 13, 186.

Wikipedija (sl)

Albert Andrej Čebulj se je rodil v švicarskem Glarusu, kjer sta njegova starša delala v tovarni upognjenega pohištva. Ko je bil star pet let, se je družina zaradi dediščine preselila v Kamnik, na Graben. Leta 1937 je maturiral na ljubljanski realki in hkrati na poklicni šoli opravil izpite za splošnega in strojnega ključavničarja. Vpisal se je na strojni oddelek Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Študij je prekinila 2. svetovna vojna, med katero je bil zaprt v taboriščih Gonars in v Begunjah ter na prisilnem delu v Nemčiji, v Salzburgu in na Dunaju. Leta 1947 je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je leta 1969 tudi doktoriral. Na isti fakulteti je postal asistent, docent (1960), izredni profesor (1966), redni profesor (1971), po upokojitvi leta 1985 pa zaslužni profesor. V letih 1969–1970 in 1972–1974 je bil tudi dekan omenjene fakultete. Ob dolgoletnem preverjanju študijskih uspehov študentov elektrotehnike je spoznal, da so bili študijsko najuspešnejši maturanti gimnazij, ki so ob naravoslovni pridobili tudi temeljito humanistično izobrazbo in vzgojo.

Opravil je številne raziskave, ekspertize in konstrukcije za elektrogospodarstvo. Dr. Čebulj je bil inovator v livarskem strojništvu, pri zaščiti transformatorskih postaj, pri konstrukciji električnih peči za tempranje (tunelska peč v livarni Titan Kamnik), pri postopkih za znižanje radijskih motenj, ki jih povzročajo visokonapetostne izolatorske verige in pri konstrukcijah centrifug za vroče cinkanje votlih predmetov in je avtor petih patentov. Na osnovi patenta Lučalno kolo z regulatorjem za usmerjanje curka in s pripadajočimi konstrukcijami je nastala industrija livarskih čistilnih strojev Goriških strojnih tovarn in livarn (Gostol) v Novi Gorici; po patentu Zaščitna vezava za transformatorje so v Tovarni stikalnih naprav v Mariboru vpeljali serijsko proizvodnjo tipskih transformatorskih postaj za napajanje nizkonapetostnih omrežij. Dobil pa je tudi Bedjaničevo nagrado in Kidričevo nagrado (1985) ter leta 1984 Vidmarjevo plaketo.

Od leta 1937 do 1987 je bil član Prvega slovenskega pevskega društva Lira. Že pred 2. svetovno vojno je bil dve leti tajnik društva. Ko so povojne oblasti želele Liro razpustiti, se je s skupino Lirašev temu uprl in dosegel, da je Lira tudi po 15. juliju 1947 lahko nadaljevala samostojno pot. Dr. Čebulj je bil med leti 1959 in 1977 predsednik Lire, nato pa do smrti častni predsednik. Publikacija, ki je izšla leta 1982 ob stoletnici delovanja pevskega društva (Lira: 1882–1982), je v veliki meri njegovo delo.