Rojen je bil 29. junija 1600 v Kamniku, kjer je verjetno prejel tudi osnovno izobrazbo. Šolanje je nadaljeval na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, kjer je 15. avgusta 1612 naveden med gojenci tamkajšnjega seminarja za revne študente. Ni znano, če je bil deležen podpore katerega od do tedaj že ustanovljenih štirih alumnatov. 19 marca 1616 ga najdemo v matriki univerze v Gradcu in sicer v sintaksičnem razredu. V jezuitski red je vstopil 13. oktobra 1618 v Brnu, kjer je opravil tudi noviciat. V letih 1622-1623 je v Olomucu študiral filozofijo. Leta 1625 je bil v Passauu (de) učitelj gramatikov na tamkajšnjem jezuitskem kolegiju. V Gradcu je v letih 1627-1628 študiral teologijo in se nato vrnil v Passau, kjer je ostal do leta 1631. V jezuitski rezidenci v Dobrli vasi na Koroškem je leta 1630 opravil tretjo probacijo. V letih 1632-1642 je deloval v Linzu, kjer je opravljal številne službe na tamkašnjem kolegiju. Med drugim je bil učitelj, predstojnik šole, knjižničar in katehet. Umrl je v Linzu 8. avgusta 1642.
Leta 1636 je v Linzu izdal nabožno pesniško delo z naslovom Asma poeticum Lytaniarum Lauretanae Virginis (v prostem prevodu: Pesniško prepevanje lavretanskih litanij). S kar 58 bakrorezi (vključno z naslovno stranjo) bogato okrašeno delo v latinščini, je poetično premišljevanje ob vzklikih iz Lavretanskih litanij. Delo je posvetil Georgu II. Grillu, ki je bil v letih 1614-1638 opat bližnje cistercijske opatije v Wilheringu (de). Delo je moralo biti v njegovem času precej poznano, saj Sterglerja v Slavi vojvodine Kranjske (1689) na svojem seznamu učenih kranjskih piscev v VI. knjigi navaja Valvasor, ki omenja bogato likovno podobo in latinske verze. V začetku 18. stoletja Sterglerja in njegovo delo navaja Janez Gregor Dolničar (1655-1719) v spisu Bibliotheca Labacensis publica, ki je nastajal med leti 1715-1719. Sterglerja navaja tudi Marko Pohlin (1735-1801) v "Bibliotheca Carnioliae [...]" iz leta 1799. Sterglerjeva Asma poeticum Lytaniarum Lauretanae Virginis spada med najstarejša izdana pesniška dela kamniških avtorjev, če ne sploh najstarejše.
AK