Pater (p.) dr. France Ačko (krstno ime Ludvig-Gvido) se je rodil v Mariboru kot najmlajši izmed petih otrok finančnega uradnika Alojza Ačka in njegove žene Jožefe. Še preden je dopolnil štiri leta mu je leta 1908 umrla mama. Oče se je leta 1910 ponovno poročil, mačeha Ana pa je bila mačeha v pravem pomenu besede in je z otroki ravnala slabo. Skozi otroška leta je kazal čut za glasbo. Pri desetih l...

Bil je duhovnik, najverjetneje prvi znani župnik, ki je deloval pri cerkvi sv. Petra v Komendi. Omenja se v darovnici vetrinjskemu samostanu kot "Altwinus de sancto Petro". Darovnico Franz Schumi v svoji zbirki virov Urkunden-und Regestenbuch des Herzogtums Krain umešča v leta 1154-1156, Franc Kos pa v Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku v leta 1147-1154. Altvinovo delovanje...

Bil je četrti in najmlajši sin andeškega grofa Bertolda IV. (1152–1204). Že pred njim se je za cerkveno službo odločil njegov starejši brat Ekbert (1173–1237), ki je leta 1203 postal bamberški škof, kar je verjetno ugodno vplivalo na Bertoldovo cerkveno kariero, saj je kmalu po nastopu bratove škofovske službe postal bamberški stolni prošt, čeprav pred tem ni bil deležen primerne duhov...

V duhovnika je bil posvečen leta 1845. Kot kaplan je deloval v Borovnici, Sorici in na Jesenicah.  Na Sela pri Kamniku je prišel leta 1856 kot četrti duhovni upravitelj. Kmalu po prihodu je začel razmišljati o zidavi nove cerkve sv. Neže, saj je bila stara gotska cerkev, ki je sicer doživela več prezidav, premajhna. Leta 1858 so na Selih in okolici začeli s pripravo gradbe...

Bil je sin Valentina Benkoviča in Marije, roj. Ogrinec, sestre Josipa Ogrinca. Njegova brata sta bila Alojzij in Ivo Benkovič. Rodil se je leta 1869 v Kamniku. V Ljubljani je leta 1892 končal bogoslovje. Služboval je po Dolenjskem in Gorenjskem, kratek čas je bil prefekt Alojzijevišča v Ljubljani. Kot kaplan je služboval v Dobrniču, a je bil že leta 1894 premeščen v No...

Rojen v Križu pri Komendi. Leta 1761 je postal duhovnik. Od okoli 1763 dalje je deloval kot duhovnik v Žalcu. Leta 1789 je v Ljubljani izšla njegova pratika z naslovom Večna pratika od gospodarstva, v kateri imajo poseben pomen navodila o delih na polju in hiši. Bila je prva prava gospodarska pratika v slovenskem jeziku ter je v 1. delu zaobjemala opis Moritz...

Viktorijan Demšar je se rodil »pri Česnu« v Stari vasi pri Žireh, kot štirinajsti od sedemnajstih otrok (deseti brat), očetu Jakobu, mizarskemu mojstru in materi Heleni, šivilji.  Po končanem prvem razredu ljudske šole v Žireh se je šolal pri salezijancih na Rakovniku v Ljubljani, kjer je po končanem četrtem razredu odšel na s...

Rojen v Kamniku. Datum rojstva ni natančno znan, starša pa sta bila morda Gašper in Magdalena Dolar. Šolal se je na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, kamor je verjetno prišel po nasvetu tedanjega kamniškega župnika Krištofa Planka, ki je imel z jezuitskim redom dobre zveze. Dolar je v jezuitski red vstopil po končanem študiju na kolegiju in sicer 6....

Luka Dolinar se je verjetno najprej šolal v Škofji Loki in nato v Ljubljani. Leta 1813 je vstopil v ljubljansko semenišče in bil leta 1818 posvečen. Kot kaplan je služboval v Begunjah, Radovljici, in župniji Ljubljana - Sv. Peter. Leta 1827 je postal župnik na Jančah in nato v Šmartnem v Tuhinju, kjer je služboval do upokojitve leta 1859. Leta 1826 je izdal svojo prvo ...

Rodil se je na Vrhpolju pri Vipavi. Osnovno šolo je obiskoval v Vipavi, študij pa je dokončal v Gorici in Vidmu. Okrog leta 1750 je bil posvečen v duhovnika. Do maja 1755 je deloval kot pomožni duhovnik v Velesovem, do leta 1769 je bil kaplan v Cerkljah na Gorenjskem, nato se je preselil v Kamnik in kot duhovnik služboval v mekinjskem klariškem samostanu. Hišo je imel na Šutni št. 6, v kateri...