Rojen v Križu pri Komendi. Leta 1761 je postal duhovnik. Od okoli 1763 dalje je deloval kot duhovnik v Žalcu. Leta 1789 je v Ljubljani izšla njegova pratika z naslovom Večna pratika od gospodarstva, v kateri imajo poseben pomen navodila o delih na polju in hiši. Bila je prva prava gospodarska pratika v slovenskem jeziku ter je v 1. delu zaobjemala opis Moritza Knauerja (de), sedmih letnih razredov (po 7 planetih), v 2. delu mesečni kažipot za dela na polju in doma, ki sloni posredno ali neposredno na nemškem Allgemeiner oekonomischer Calender zur Haus – und Landwirthschaft, zur Lust – und Küchgärtnerey, der Jägerey, dem Forstwesen, der Fischerey, und allen andern, was in der Oekonomie in jedem Monathe des Jahres zu wissen und zu thun nöthig ist (Nürnberg, 1773), v zadnjem pa sredstva proti živinskim in človeškim boleznim, ki so bila deloma še čisto vražarska. Knjiga se je hitro prikupila. Doslej se je ugotovilo sedem izdaj (tri ljubljanske z letnico 1789, celjska 1791, ljubljanska 1803 in 1807, mariborska ok. 1808), bilo jih je pa morda še več. Pratika je bila namenjena predvsem kmečkemu prebivalstvu. Razširjenost pratike v različnih narečnih okoljih je spodbudila k razmišljanju o potrebi po enotnem slovenskem knjižnem jeziku.

Njegova rojstna hiša na Križu pri Komendi še stoji (Križ 41). Leta 1993, ob 200-letnici njegove smrti, so mu Križani na krajevnem domu, ki nosi njegovo ime, postavili spominsko ploščo in mu v letu 1993, v "Breznikovem letu" posvetili več prireditev.

Vnos: AK