Rodil se je na Vrhpolju pri Vipavi. Osnovno šolo je obiskoval v Vipavi, študij pa je dokončal v Gorici in Vidmu. Okrog leta 1750 je bil posvečen v duhovnika. Do maja 1755 je deloval kot pomožni duhovnik v Velesovem, do leta 1769 je bil kaplan v Cerkljah na Gorenjskem, nato se je preselil v Kamnik in kot duhovnik služboval v mekinjskem klariškem samostanu. Hišo je imel na Šutni št. 6, v kateri je živel z materjo Ano do njene smrti novembra leta 1775. Umrl je v Kamniku januarja leta 1780. 

Furlan je najverjetnejši avtor rokopisnega priročnika za čebelarstvo z naslovom Praktische Binenoeconomie, das ist Kurzer Begegriff von denen Binen, Wie man mit denenselben mit besonderen Vortheil und Nutzen umgehen solle; Allen jenen so Binen halten, zum besten, an das liecht herausgeben von einer besondern Liebhaber dieser unschuldih Wirtschaft (= Praktično čebelarstvo ali kratek pouk o čebelah in kako naj se zaradi posebnega dobička in koristi z njimi ravna; vsem čebelarjem v korist napisal in na svetlo dal poseben ljubitelj njihovega nedolžnega gospodarstva). delo naj bi med letom 1769 in 1780 nastalo v mekinjskem samostanu, kjer je Furlan čebelaril in svetoval samostanskim čebelarjem. Rokopis  je po razpustitvi mekinjskega samostana leta 1782 prešel v last grofov Thurn Valsassina in se ohranil na gradu Krumperk pri Domžalah.

Jezikovne posebnosti rokopisa kažejo, da je delo napisal izobražen Slovenec, ki je slovensko mislil in nemško pisal. V delu je najverjetneje prvi zapis o slovenskih poslikanih panjskih končnicah in njihovem pomenu za čebelarja. Furlanov priročnik je prvič izšel leta 1976, v prevodu Leopolda Debevca v zborniku Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu.