Rodil se je na Planini v družini s tremi otroki, očetu priložnostnemu delavcu in hlapcu ter materi gospodinji. Ko je bil star osem let, se je družina preselila v Kamnik, kjer je oče delal pri urejanju hudournikov. Izjemno težki pogoji dela so očetu vzeli zdravje in vid. Starša in otroci so postali občinski reveži, od občine so prejemali 50 dinarjev podpore in knjižico, ki je potrjevala, da smejo beračiti po vsej Jugoslaviji. Ko je oče po sedmih letih umrl, so izgubili tudi to. Mama je prala in čistila pri bogatejših Kamničanih, občina pa ji je najprej odvzela starejšega sina in nato še Ivana. Nekaj časa sta dobivala hrano v kamniškem samostanu, nato pa pri gostilničarju Šaferju, ki je imel gostilno pri današnjem Maistrovem mostu. Ta je Ivana dal v uk k ljubljanskemu krojaškemu (en) mojstru Kostji, ki je imel svojo delavnico nasproti hotela Lev. Debevec je imel med drugo svetovno vojno v Kamniku krojaško delavnico, dokler ga niso mobilizirali v nemško vojsko.
Leta 1948 je v Kamniku prevzel propadlo krojaško delavnico in jo hitro postavil na noge. Občina ga je poslala na enoletni tečaj v Maribor, kjer je pridobil veliko znanja. Leta 1952 je v Kamniku z velikim uspehom priredil prvo modno revijo. Njegov uspeh z modno revijo oblasti ni bil všeč, zato je moral Kamnik zapustiti. Z delom je nadaljeval v servisni delavnici krajevne skupnosti v Mengšu, ki je kmalu propadla. Leta 1966 je odprl svojo delavnico, ki se je kasneje preimenovala v butik. Že prvo leto je priredil modno revijo, kateri so sledile revije v Kamniku, Domžalah, Trbovljah, na Bledu, v Ljubljani, Zagrebu in tudi dlje od doma, npr. v Tunisu. Pri delu sta mu pomagala tudi sin in hči. Leta 1970 so odprli butika v Domžalah in Kamniku. Modne revije Ivana Debevca so postale zbirališče slovenskih estradnikov. Ivan Debevec ni bil samo modni kreator, ampak tudi odličen organizator. Za svoje modne revije je izšolal skupino manekenov: 2 moška in 10 deklet. Najbolj znana sta bila Rok Lasan in Zorica Pesek, za večjo popularnost Debevčevih modelov pa je poskrbel fotograf Stane Jerko. Debevec je ustvaril tudi kostume za film Maškarada (1971)(en). Mojster nikoli ni pozabil na svoje težko otroštvo, zato je izkupiček od modnih revij pogosto namenil za humanitarne namene. Umrl je leta 2003, pokopan je v Nevljah pri Kamniku. Svojo zapuščino je oddal v hrambo muzeju v Mengšu.
Vnos: AK