Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Gregor Mali kot bogoslovec, pred l. 1927 (vir: Kronika župnije Sela pri Kamniku)

Galerija slik
Vas Znojile nad Selami pri Kamniku, kjer se je rodil Gregor Mali.
Spominska plošča Gregorju Maliju na Marijinem kulturnem domu na Selih pri Kamniku.
Župnijska cerkev sv. Neže na Selih pri Kamniku, kjer je bil krščen Gregor Mali. Tu je imel leta 1927 tudi novo mašo.
Viri in literatura

Kaštrun, Danijel: Kronika župnije Sela pri Kamniku : 1903 - 2016, sela pri Kamniku, 2017.

Mali, Gregor: Zbrane pesmi, zbrala in uredila Nežka Borin-Mali, samozal.,2001.

Škulj, Edo: Leksikon cerkvenih glasbenikov, Ljubljana, 2005.

Zvonovi so zapeli : Zborovske skladbe na besedila Gregorja Malija, zbrala Nežka Borin-Mali, ur. Edo Škulj, samozal., 2003.

Zvonovi so zapeli [Zvočni posnetek] : zborovske skladbe na besedila Gregorja Malija, Samozal. Nežka Borin-Mali, 2003.

Natisni

Gregor Mali

duhovnik, pesnik, župnik.

* 12. 3. 1901, Znojile
26. 7. 1983, Buenos Aires


Območje delovanja: Ajdovec pri Žužemberku, Buenos Aires, Kamnik, Ljubljana, Vrhnika, Žužemberk.


Duhovnik in pesnik se je rodil v vasi Znojile nad Selami pri Kamniku. Ljudsko šolo je začel obiskovati na Selih pri Kamniku, končal pa jo je v Kamniku. Kot gojenec Marijanišča je v Ljubljani obiskoval klasično gimnazijo in leta 1922 maturiral. Študij je nadaljeval na Teološki fakulteti in bil posvečen v duhovnika 29. junija 1927. Novo mašo je pel 12. julija istega leta v domači župnijski cerkvi na Selih. Svojo dušnopastirsko pot je opravljal kot kaplan v Žužemberku, in sicer 6 let, nato 2 leti na Vrhniki. Leta 1936 je postal župnik v Ajdovcu pri Žužemberku. Po požigu farne cerkve decembra 1942 se je moral umakniti v Ljubljano in leta 1945 na Koroško v taborišči Spittal in Lienz (de). Leta 1948 je odšel v Argentino. Tam je 7 let deloval v župniji sv. Amelije v Buenos Airesu (es), nato pa je sprejel dušnopastirsko delo v slovenskem središču v San Martinu. Umrl je v Buenos Airesu. Pokopan je na pokopališču Villegas pri San Justu, v predmestju Buenos Airesa.

Že v mladih letih je kazal čut za lepo slovensko besedo. Poleg svojega poklica, ki ga je nadvse vestno in temeljito opravljal, je vse življenje pisal pesmi. Največ jih je napisal z versko, pa tudi rodoljubno vsebino. Pesmi izražajo jasne misli, verzi so grajeni tekoče in s čisto rimo. Pesmi z nabožno vsebino so: Marijine, mašne, darovanjske, evharistične in druge. V času, ko je živel v tujini je napisal številne domovinske in domoljubne pesmi. Mnoge pesmi opevajo veliko prizadetost izseljeniškega življenja. 

Že pred drugo svetovno vojno so bile številne pesmi Gregorja Malija objavljene v raznih revijah, npr. Angeljček, Bogoljub, Duhovno življenje, Glasnik presv. Srca Jezusovega, Izseljenski vestnik, Luč, Lučka, Mala Cvetka, Pod Grintavci, Rakovniški zvon, Salezijanski vestnik, Svetogorska kraljica, Vestnik prosvetnih zvez v Ljubljani in Mariboru, Vrtec idr.

Veliko njegovih pesmi - zlasti cerkvenih - so uglasbili vidni slovenski skladatelji, npr. France Ačko, Anton Čadež, Gabriel Čamernik, Anton Grum, Franc Kimovec, Lojze Mav, Stanko Premrl, Matija Tomc, Martin Železnik, Samo Vremšak idr. Gregor Mali spada med pesnike z največjim številom uglasbljenih besedil: preko 420.

Poleg pesniških del je Gregor Mali napisal tudi nekaj iger, deklamacij, knjig in raznih nagovorov ter besedil, zlasti za mladino in otroke, npr. leta 1930 igra za dekliški oder Za srečo, leta 1935 deška igra Tonček-pastirček, leta 1943 misijonske šmarnice Blagrovali me bodo vsi rodovi, sestavil je Duhovni koledarček 1944. V teh letih je napisal tudi nekaj knjig, med drugim Kri mučencev. Izdani so številni verski članki. Leta 1948 je založba v Špitalu na Koroškem izdala njegovo besedilo o Katoliški akciji z naslovom Ali veste, kaj sem? Mnogo dragocenega materiala za otroke in mladino je zgorelo v požaru njegovega župnišča, V izseljenstvu je bilo objavljeno preko dvesto člankov, skoraj vsi z versko vsebino.

Vnos: AK


Nazaj Naprej