Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>
Viri in literatura

Ivan Šafer. V: Dom in svet, leto 16, št. 5 (na dlib.si).

Ivan Šafer. V: Slovenec, leto 31, št. 87 (na dlib.si).

Slovenska biografija

Poglejte še

Godec, Janez: Vintgar. V: Dom in svet, leto 12, št. 6 (na dlib.si)

Vintgar (na dedi.si)

Natisni

Janez (Ivan) Šafer

botanik, duhovnik, župnik.

* 21. 10. 1838, Mekinje
17. 4. 1903, Spodnje Duplje





Botanik in duhovnik Janez Šafer se je rodil leta 1838 v Mekinjah v družini kmeta in kovača Janeza Šaferja in Antonije, roj. Debevc. Osnovno šolo je obiskoval v Kamniku, gimnazijo pa v Ljubljani (1852-1860). Kot gimnazijec je poslušal tudi neobvezna predavanja iz botanike, ki jih je vodil Andrej FleischmannPo maturi leta 1860 se je vpisal na študij bogoslovja. Tu se je seznanil s Simonom Robičem in Valentinom Plemlom. V duhovnika je bil posvečen leta 1863 ali 1864. Kot kaplan je služboval v Metliki (1864-1869) in na Vrhniki (1869-1874). Leta 1874 je odšel na zdravljenje v Tuhinjsko dolino, tu je kasneje prevzel mesto župnijskega upravitelja na Selih pri Kamniku (1875-1879). Med letoma 1879 in 1880 je bil župnik v Tunjicah, kot župnik je služboval še na Selih pri Kamniku (1880-1882), v Grahovem (1882-1893) in v župniji Duplje. V Grahovem je bil tudi šolski nadzornik. Leta 1903 je zaprosil za upokojitev, vendar je pred vstopom v pokoj po kratki bolezni umrl.

Ljubiteljsko se je posvečal preučevanju rastlinstva. Bil je eden boljših poznavalcev rastlinstva Kranjske, ki ga je sistematično zbiral, določeval in prepariral. Imel je obsežno herbarijsko zbirko lišajev, mahov, praprotnic, golosemenk in enokaličnic. Od tega je herbarijsko zbirko 3129 vrst podaril novoustanovljeni Škofijski gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano. Leta 1913 je gimnazija herbarij zamenjala s Prirodoslovnim muzejem za druge zbirke. Omeniti velja tudi njegovo briološko (en) zbirko z 1372 vrstami. Sodeloval je s številnimi domačimi in tujimi briologi, s katerimi si je izmenjeval vzorce in jim pošiljal mahove v determinacijo. Zbiral je tudi mikološko gradivo. Njegovo zbirko in ugotovitve so pri svojih raziskavah uporabljali številni strokovnjaki, med njimi Anton Kerner von MarilaunJulij Głowacki in Wilhelm Voss. Večina herbarijskega gradiva in znanstvene korespondence, ki sta bila v župnišču v Dupljah, je bilo med drugo svetovno vojno uničenega. Šafer sam, z izjemo nekaj krajših zapisov (npr. seznama rastlin v članku Janeza Godca Vintgar), ni objavil ničesar.

Vnos: MS


Nazaj Naprej