Rodil se je leta 1790 v Strahinju v družini kočarja in podeželskega kramarja Janeza Stareta ter Marije roj. Kristan. Osnovno šolo je obiskoval v Feldkirchnu (Trgu) (en) na Koroškem. Po očetovi smrti leta 1807 se je sam lotil kramarstva. Leta 1809 se je poročil z Nežo Markič iz Naklega, s katero je imel štiri otroke. V letu 1811 je v Mengšu kupil hišo ter odprl gostilno (kasneje znano kot Pri Kramarju) in kramarijo. Naslednje leto je postal ključar župnijske cerkve, kasneje je bil tudi mengeški župan.

V času Ilirskih provinc je s špekulacijami in tihotapljenjem denarja obogatel. V Mengšu je leta 1818 zgradil pivovarno, nato je odprl še opekarno. Po ženini smrti leta 1834 se je že naslednje leto poročil z bogato Marijo Jelovšek in imel z njo šest sinov. Leta 1837 je v Mengšu kupil Gasparinijevo graščino, jo prenovil in se leta 1840 vanjo vselil. Kasneje je kupil še Ravbarjev grad in graščino Kolovec. Ukvarjal se je tudi s trgovino z vinom, proizvodnjo žganih pijač, sadjarstvom, vinogradništvom, nepremičninami (zlasti prodajo zemlje na drobno) in gradbeništvom. Med drugim je zgradil ljubljanski južni kolodvor, Prisilno delavnico v Ljubljani in več odsekov železnice (Maribor - Dravograd, Brenner (en) - Briksen (en), itd.). Skupaj s še nekaterimi podjetniki je ustanovil sindikat za odkup užitnin in mitnin ter imel v zakupu največjo tržnico na Dunaju - Naschmarkt (en). Umrl je leta 1872 v Mengšu.

Čeprav so bili s Kamnikom bolj kot Mihael Stare povezani njegovi potomci (npr. njegov sin Janez je leta 1850 v Kamniku kupil Svetelovo pivovarno in jo preuredil v kisarno), pa je tudi on pomembno zaznamoval Kamnik. Bil je v stalnem stiku s kamniškimi gospodarstveniki, mdr. je leta 1830 od Kamničana Franca Pirka kupil posestvo nekdanje civilne bolnice. V letih 1853 in 1854 pa je skupaj z Alojzijem Prašnikarjem gradil kamniško smodnišnico.

Vnos: MS