Protestantski pridigar Bernard Stainer se je rodil leta 1546 v Kamniku v meščanski družini. Najprej je študiral v Strasbourgu, nato v Tübingenu, kjer je bil 13. maja 1568 sprejet v Tiffernov štipendij. Dne, 30. marca 1569 je dosegel bakalaureat (en), 22. aprila 1569 se je skupaj z bratom Francem vpisal na Tübingenško univerzo (en). V tem času se je za tri brate Stainer (poleg že omenjenih Bernarda in Franca še za tretjega, ki je bil krojač) pri Kranjskih deželnih stanovih v pismu zavzel Primož Trubar, ker jim četrti brat, ki je ostal na domačiji v Kamniku, ni redno izplačeval dediščine. Že v juliju leta 1569 je iz Tiffernuma izstopil in šel na Turjak, kjer je 10. avgusta t. l., skupaj z Jurijem Dalmatinom, postal domači učitelj mladega Andreja Auersperga.
Kmalu zatem (1571) je postal pastor v Bühlu pri Tübingenu in se poročil, vendar mu je žena ob porodu umrla. Vnovič se je poročil 22. januarja 1573 z Marijo Crapner, hčerjo Johannesa Crapnerja (de), rektorja Anatolske šole (Anatolische Schule) v Tübingenu. V letu 1573 se je preselil v Šentrupert na Koroškem, kamor ga je povabil baron Bartholome Khevenhüller. Ob odhodu iz Šentruperta so mu priložnostne pesmi napisali Nikodem Frischlin, Erhard Cellius (de), Martin Crusius (de), Leonh. Engelhart, Matthias Anomöus, Johannes Bartenbach in Jakob Präntel. Leta 1576 je postal superintendent in predikant v Celovcu, zaradi česar se v literaturi večkrat omenja kot Pfarrer (župnik). Leta 1578 je kot pridigar (feldpridiger) spremljal vojake v vojni proti Turkom, naslednje leto je bil na njegov predlog pri latinski šoli na Koroškem zgrajen konvikt (de) za dečke. V letu 1581 je skupaj z Janžom Fašankom kot zastopnik Koroške sodeloval pri reviziji Dalmatinove biblije v Ljubljani, za kar naj bi od kranjskih deželnih stanov dobil okrog 200 goldinarjev. Leta 1582 je podpisal Formulo concordiae (en), leta 1583 je, čeprav je bil protestant, podprl uvedbo Gregorijanskega koledarja.
Datum njegove smrti ni znan. V Celovcu je deloval še v maju 1593, potem naj bi, kakor navaja Slovenska biografija, kmalu umrl. Verjetneje je umrl šele naslednje leto (1594), ko ga je v Celovcu kot pastor ecclesiae parochialis [pastor župnijske cerkve] nasledil Adamus Colbius Fagius. Slednji je sicer to službo opravljal že od konca leta 1593.
Med Stainerjevimi deli velja omeniti študentovsko disertacijo Disputatio de consiliis (1572), ki jo je zagovarjal pri pomembnem protestantskem teologu Jakobu Andreaeju (en), in je bila tudi natisnjena. Leta 1573 je skupaj z Martinom Crusiusom objavil delo (zbirko) Propemptica in honorem ... M. Bernardini Staineri, Pastoris Bihelensis, in Carinthiam Evangelion annunciatum vocati et Tubinga: 5. Id. Octob. discendentis scripta. V letu 1595 je izšlo še delo Theses Ethicae De Ivstitia Et Aeqvitate Eivsqve Oppositis Ex Libro V. Ethicor. Aristotelis ad Nicom. desumptae, quas sub Praesidio [...] Ioann. Lvdovici Hawenrevteri [...] defendere Conabitur Bernhardvs Steinervs Carinthius Claudiforanus. Mense Febrvario.
Vnos: MS