Jurij Humar je bil rojen 14. aprila 1819 v Vodicah nad Kamnikom. Šolal se je v Kamniku, Karlovcu in Ljubljani. Triletke v Kamniku ni končal, ker je bilo šolanje zanj prevelika muka. Kasneje se mu je zbudilo veselje do učenja, zato so ga poslali na gimnazijo v Karlovac, sedmi in osmi razred pa je končal v ljubljanskem liceju.
Po maturi je stopil v bogoslovje in bil po tretjem letniku posvečen v duhovnika. Novo mašo je imel leta 1847 v Mekinjah, ko je bil star 28 let. Sledila so tri kaplanska mesta: Adlešiči v Beli krajini (1848–1850), Črmošnjice (1850–1853) in Sostro (1853–1858). Nato je deloval kot župnijski upravitelj v Stari Oselici (1858–1862), po letih župnikovanja v Črmošnjicah s soupravljanjem Planine nad Črnomljem (1862–1876) pa je 14. aprila 1876 prišel na Primskovo pri Litiji in bil konec julija istega leta umeščen za župnika te župnije, na kateri je potem deloval vse do svoje smrti.
Humar je z velikim zanimanjem sledil razvoju naravoslovnih znanosti in astronomije, njegove največje pozornosti pa je bilo deležno zdravilstvo. K temu ga je nagibalo trpljenje ljudi, sredi katerih je deloval. Svoje nenavadne moči in sposobnosti, ki si jih tudi sam ni znal razložiti, je uporabljal po pameti in vesti. Uporabljal je več vrst zdravljenja; najpomembnejše in najuspešnejše pa je bilo njegovo zdravljenje z magnetizmom, z lastno močjo. Na Humarja sta s svojimi zdravilnimi metodami pomembno vplivala dr. Franc Anton Mesmer (en) in Sebastijan Kneipp. Uspešno je bilo tudi njegovo hanemansko zdravljenje (danes homeopatija). S svojo metodo je ozdravil veliko ljudi, tudi takšnih, ki so jim zdravniki napovedali neizogibno smrt. Uspehe je dosegal tudi s telepatskimi postopki. Uradna medicina mu je nasprotovala. Učinke magnetizma je presojal strogo kritično in zdravil brezplačno. Kadar je od ozdravljenih prejel določen dar, ga je namenil v dobrodelne namene: ubogim bolnikom je dal poleg zdravil še finančno podporo, pomagal je slovenskim misijonarjem v Ameriki, vzdrževal in popravljal je cerkve. Osebno je živel skrajno preprosto.
Humar je imel tudi izjemno osebno izobrazbo. Temeljito je bil podkovan v bogoslovnih vedah, poseben dar je imel tudi za jezike. Imel je prevod Svetega pisma v vseh slovanskih jezikih. Poleg slovanskih je obvladal tudi vse glavne evropske jezike. Preučeval je staroindijski jezik sanskrt. Na podlagi sanskrta ter slovanskih in romanskih jezikov je sestavil – domnevajo, da prvi v Evropi – mednarodni jezik z 2000 besedami in 200 oblikami, ki naj bi služil predvsem misijonarjem. Leta 1870 je v Gradcu v samozaložbi izdal delo o novi umetni pisavi – pasigrafiji.
Jurij Humar je prav gotovo mednarodno najbolj znan slovenski zdravilec. Umrl je leta 1890 v Gradišču na Primskovi gori zaradi prehlada, potem ko se je vrnil z obiska pri bolnikih okuženih z nalezljivo boleznijo.
Vnos: PP