Glasbenik, zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi France Stele se je rodil leta 1855 v Kamniku gozdarju Jožefu Steletu in Ani (roj. Kancilja). Med letoma 1875 in 1877 je obiskoval učiteljišče v Ljubljani, kjer se je glasbe učil v razredu Antona Nedvĕda. Vendar izobraževanja ni dokončal in se je zaposlil kot pomožni učitelj. V letih 1878 in 1879 je služboval v Trnovem pri Ilirski Bistrici, nato (pred letom 1883) je poučeval v Trnju na Pivki. Tu je prevzel tudi delo občinskega tajnika. Čeprav je bil po poklicu učitelj je večji del življenja delal kot pisar. Poklicna pot ga je vodila po različnih krajih, vendar se je vedno znova vračal v rodni Kamnik, kjer je preživel večji del življenja. Sredi 80-ih je za krajši čas odšel na Tržaško, v 90-ih pa na Pivko.

Stele je bil znan tenorist in ustanovitelj pevskih zborov. Leta 1882 je postal zborovodja novoustanovljenega pevskega zbora Lira v Kamniku. Z nekaj prekinitvami je zbor vodil vse do leta 1920, ko je delo zborovodje zaradi zdravstvenih težav opustil in ga je nasledil Ciril Vremšak. V času prekinitev so ga nadomeščali Pavel Gorjup, Metod Požar ter Josip in Julij Cenčič. Vodil je koncert Lire ob 10-letnici delovanja leta 1892. V tem in naslednjih dveh letih je z zborom opravil več turnej po slovenskem etničnem prostoru, zlasti na Koroškem. Liro je vodil tudi ob praznovanju 30-letnice leta 1912. Po prekinitvi zborovskega dela med prvo svetovno vojno je leta 1918 spet zbral pevce in vodil pevske vaje. Pevski repertoar Lire pod njegovim vodstvom je bil izrazito narodnoprebudno naravnan. Po izročilu je najraje je učil pesmi domoljubnega značaja, pri katerih je do izraza prišel njegov tenor. Kot solist naj bi bil Stele prvi slovenski glasbeni izvajalec čigar izvedbe so okrog leta 1905 snemali na gramofon. Po ustnem izročilu je v času, ko je živel na Primorskem in Notranjskem, tudi v teh krajih sodeloval pri ustanavljanju  pevskih zborov in se udejstvoval kot zborovodja.

Zapisoval je napeve in besedila ljudskih pesmi. Delovnemu odboru za slovensko narodno pesem (ustanovljenemu 1905 pod vodstvom Karla Štreklja) je posredoval vsaj 286 zapisov in tako sodeloval pri nastajanju Štrekljeve zbirke Slovenske narodne pesmi. Skoraj vse pesmi so iz Kamnika in ožje okolice, zapisane med letoma 1909 in 1910, le 4 so s Krasa.