Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Franc Hribar (Vir:  Isis: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije,  l. 19 (2010), št. 7.)

Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije, zv. 4, Ljubljana, 1990.

Kamniški občan (1968), letnik 7, številka 1, 10.

Zupanič Slavec, Zvonka: Prva učitelja patologije in farmakologije na popolni Medicinski fakulteti v Ljubljani, France Hribar in Peter Lenče, Isis: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije,  l. 19 (2010), št. 7, 2636.

Natisni

France (Franc) Hribar

dekan fakultete, doktor znanosti, patolog, pedagog, univerzitetni profesor, zdravnik.

* 4. 3. 1895, Liplje v Tuhinjski dolini
28. 12. 1967, Ljubljana


Območje delovanja: Ljubljana, Maribor.


Rodil se je v Lipljah v Tuhinjski dolini. Prva dva letnika študija medicine je končal na takrat še nepopolni Medicinski fakulteti v Ljubljani, študij je nato nadaljeval na Dunaju, kjer ga je leta 1924 zaključil. Po službi na Inštitutu za anatomijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in na Higienskem zavodu je bil dve leti v vojni mornarici v Boki Kotorski. V času od 1929 do 1930 je na Dunaju opravil specializacijo za patologijo. V mariborski splošni bolnišnici je bil deset let (19301940) vodja prosekture (razteleševalnice), od 1936 do 1940 pa tudi ravnatelj splošne bolnišnice v Mariboru

Prvi redni profesor za patologijo in predstojnik Katedre ter Inštituta za patologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani je postal leta 1940. Tu je bil zaposlen vse do leta 1966. 19401941 je postal dekan, nato prodekan Medicinske fakultete v Ljubljani. Na porodniško-ginekološki kliniki v Würzburgu je bil leta 1961 gostujoči profesor. Neustrezno razteleševalnico ljubljanske splošne bolnišnice je organiziral v univerzitetni inštitut, pripravil je tudi učne pripomočke (zbirka histoloških preparatov, muzej makroskopskih preparatov). Na področju razvoja slovenske patologije je opravil pionirsko delo in jo uveljavil kot osnovo klinične medicine. S svojim dolgoletnim pedagoškim delom je bistveno prispeval k temu, da so imeli slovenski zdravniki dobro medicinsko izobrazbo. Področje njegovega raziskovalnega dela so bile patološke spremembe maternične sluznice in najzgodnejša stopnja raka na nožničnem delu maternice. Napisal je prvi slovenski učbenik patologije Uvod v splošno in morfološko patologijo (1951), ki predstavlja tudi pomemben prispevek k slovenski medicinski terminologiji. Svoje poglede je strnil v prispevku Pomen in mesto patologije in patomorfologije v medicini (1955).

Katedra za patologijo na Medicinski fakulteti od leta 1971 vsako leto organizira Plečnikov memorial, na katerem podelijo priznanja prof. Franceta Hribarja za vrhunske dosežke v stroki. Ob njegovi smrti je Kamniški občan zapisal, da je bil verjetno "prvi zdravnik, ki ga je dala Tuhinjska dolina." Pokopan je v Mariboru na Pobrežju.

Vnos: MK



Nazaj Naprej